Za sindrom karpalnega kanala sem slišala prvič pri svoji babici. Moja babica je bila res od vedno zdrava in nikoli ni imela nobenih problemov. Potem pa si kar naenkrat zrušil sistem, saj je dobila sindrom karpalnega kanala. Takrat sem jaz prvič slišala, da to sploh obstaja in seveda me je zanimalo več. Moja babica se tudi res boji zdravnikov in ni želela takrat klicati zdravnika ter ugotavljati, kaj bodo naredili z njo. Meni ni bilo vseeno zanjo in ravno zato sem ji rekla, da bom jaz poklicala zdravnika ter ga vprašala, kako lahko to rešimo doma. Babica se je s tem strinjala in tako sem se lotila dela. Sindrom karpalnega kanala je nekaj, o čemer sem prebrala na spletu, ampak definitivno nisem prebrala dobrih stvari. Velikokrat je bila omenjena tudi operacija, in to vem, da babica ne bo želela narediti, saj se tega res močno boji.

Rekla sem si, da bom kar poklicala zdravnika ter ga vprašala, kaj lahko naredimo. Zdravnik je rekel, da se taka stvar, kot je na primer sindrom karpalnega kanala, lahko uredi tudi doma in da ne rabimo paničariti z operacijo. Omenil mi je neke opornice in pa seveda tudi določene vaje, ki jih lahko babica dela. Povedal je tudi to, da je to potrebno delati res redno in da mora imeti upornico vedno na roki. Jaz sem to opornico potem tudi naročila ter jo takoj nesla babici. Babica je začela upoštevati čisto vse nasvete, ki jih je zdravnika dal in tako je rešila problem sama. Ugotovila je, da ne bo potrebovalo operacije in da se bo vse lepo rešilo samo. Seveda sem ji tudi rekla, da mora to vzdrževati in da mora to še vedno delati, kljub temu, da se dobro počuti in ona je to sprejela ter to tudi nadaljevala. Bila sem res zelo ponosna nanjo, saj je premagala sindrom karpalnega kanala.